Skoči na glavno vsebino

V torek, 28. 5. 2019, smo se s predmetno stopnjo odpravili na Štajersko. Sproščeni in zadovoljni, da nam ni bilo treba k vsakdanjemu pouku. Vozili smo se skoraj tri ure, a vožnja sploh ni bila dolgočasna, ampak zanimiva.V Velenju smo se najprej s starim, srhljivim in temačnim dvigalom spustili v rudnik. V njem je bilo veliko luči, strašljivo si je bilo predstavljati kako bi bilo ob popolni temi. Z vodičem smo se sprehodili po rudniku in si ogledali kako so nekoč opravljali težaško delo. Izkusili čisto pravo tresenje in pokanje, občutek smo imeli kot, da se rudnik ruši. Bilo je grozljivo, saj smo vedeli, da je tako včasih umrlo veliko ljudi. Pojedli smo čisto pravo jamsko malico in se nato z rudniškim vlakom peljali do dvigala, s katerim smo se dvignili na površje in zadihali svež zrak.

Na Celjskem gradu nas je pričakal vodič, oblečen kot vitez. Razložil nam je kako so nekoč živeli in se bojevali. Ogledali smo si različna orožja. Kdor je želel si je ogledal mučilnico, kjer so nam ob pogledu na mučilne naprave kar kocine skočile pokonci. Ob srhljivi glasbi in krvavi svetlobi nam je vodič povedal kako so ljudi mučili na natezovalnici in stolu z žeblji. Bilo je grozljivo in kar težko je verjeti kako grozovite mučilne naprave so ljudje izumili. Z vrha Friderikovega stolpa smo imeli prečudovit razgled na Celje.

Z avtobusom smo se nato odpeljali proti domu in se ustavili na Trojanah, kjer smo seveda kupili slastne krofe. Na avtobusu smo se pogovarjali, navduševali nad izletom in poslušali glasbo. Utrujeni smo prispeli v Podbrdo. Ekskurzija je bila srhljivo dobra in upamo, da bo takšnih čim več.

Jakob, Nina in Tina, učenci 6. razreda

Dostopnost