Na vroč in najdaljši dan v letu smo poskrbeli, da nam ni bilo ne vroče in ne dolgčas. Avtobus nas je čez Soriško planino peljal najprej do parkirišča pod slapom Savica. Po dobri uri vožnje je prijala rekreacija in do slapa smo premagali več kot 500 stopnic. Trud je bil poplačan s fantastičnim pogledom na slap Savico, ki je v obliki velike tiskane črke A. Pot po stopničkah nazaj je bila lažja, pa še malicali smo vmes. Nato smo se zapeljali v Ribčev Laz in se skupaj z drugimi turisti vkrcali na panoramsko ladjo. To ladjo, ki deluje na električni pogon, je upravljala kapitanka, ki je imela še dve pomočnici. Ena izmed njih je vzela v roke mikrofon in nam povedala veliko zanimivega o ladji, jezeru, okoliških hribih in celo nekaj legend. Všeč nam je bilo, ko je vse skupaj prevedla v angleščino turistom, ki niso bili Slovenci. Ko smo se vrnili nazaj v Ribčev Laz, smo imeli uro prostega časa ob jezeru. Nekateri učenci so pogumno zaplavali, drugi si samo hladili noge, tretji še malo malicali in že je bilo treba nazaj. Večina je bila mnenja, da bi bilo lepo preživeti kakšen počitniški dan prav tu ob Bohinjskem jezeru.
učiteljice razrednega pouka
